Letos bodo vsi kristjani veliko noč praznovali na isti dan

Velika noč je v nasprotju z božičem premičen praznik, določen kot prva nedelja po prvi spomladanski polni luni. Leta 325 so na nicejskem koncilu sklenili, da bodo vsi kristjani praznik obhajali na isti dan, a so poznejše razlike med gregorijanskim in julijanskim koledarjem to enotnost pogosto preprečile.

Rimokatoliška cerkev je sicer po pobudi papeža Gregorja XIII. leta 1582 prešla na natančnejši gregorijanski koledar, medtem ko nekatere pravoslavne, vzhodnokrščanske in bizantinske cerkve še danes uporabljajo julijanski koledar. Poleg tega pravoslavna cerkev velikonočne nedelje ne praznuje pred judovsko pasho in nikoli marca, pač pa izključno aprila ali maja.

Pasha je namreč judovski praznik, ki spominja na pobeg iz Egipta. Po evangelijih je bil Jezus križan prav med pasho, zato naj bi tudi vstajenje sledilo temu času. Če bi bila velika noč pred judovsko pasho, bi to po pravoslavnem koledarju postavilo kronologijo dogodkov na glavo. Zato se drži pravila, da mora Kristusovo vstajenje slediti praznovanju pashalne večerje. 

Pesah traja osem dni (v Izraelu sedem) in se začne s slovesnim večerom, imenovanim Seder, ki poteka po natančno določenem vrstnem redu. Gre za družinski obred z branju Hagade, besedila, ki pripoveduje zgodbo o pobegu iz Egipta, in s simboličnimi jedmi na posebnem krožniku, imenovanem seder plošča. Med Pesahom se ne je kvašenega kruha. Namesto tega se uživa maces – nekvašeni kruh, ki spominja na naglico pobega iz Egipta, ko Hebrejci niso imeli časa, da bi kruh vzhajal. Poleg tega se v času praznika dom temeljito očisti, kar simbolizira tudi notranje očiščenje. V nekaterih pravoslavnih državah vzhodne Evrope se še danes pred veliko nočjo temeljito čistijo hiše kar je ostalo od judovske kulture, večina vernikov pa ne uživa živalskih izdelkov, da bi se čim bolj približala simboličnem notranjem čiščenju. 

Zaradi teh razlik velikonočna nedelja pogosto pade na različne datume. Tako je lani ločeval le teden dni med praznovanjem – rimokatoličani ter del pravoslavnih vernikov so veliko noč praznovali 31. marca, nekateri pravoslavni verniki pa šele 5. maja, saj so čakali na judovsko pasho. Letošnja pasha je bila tako v Izraelu kot drugih judovskih državah 12. aprila, zato so izpolnjeni vsi pogoji, da tudi del pravoslavnih vernikov, ki uporabljajo starejši koledar, kristusovo vstajanje praznujejo skupaj z ostalimi cerkvami. Nazadnje je datum sovpadel 16. aprila 2017, naslednjič pa bo to šele 16. aprila 2028.

Ob tem obstajajo tudi prizadevanja za skupno praznovanje velike noči. Ekumenski svet cerkva je v zadnjem velikonočnem sporočilu poudaril pomen take enotnosti, ki bi predstavljala simbol sprave in krščanskega povezovanja. Enotno praznovanje zagovarja tudi papež Frančišek, ki je dejal, da "velika noč ne pripada koledarju, ampak Kristusu".

Letos bo tako praznik Kristusovega vstajenja za vse kristjane tudi priložnost za skupno slavje in razmislek o povezanosti.