Teden dojenja letos pod sloganom Zmanjšajmo neenakosti - podprimo dojenje

Dojenje je ključnega pomena za preživetje in zdrav razvoj otroka. Materino mleko namreč vsebuje ključne sestavine za zdrav razvoj in zaščito otroka pred boleznimi ter je varen, hranljiv in trajen vir dobre prehrane za otroke v začetku življenja, so navedli.

Unicef in Svetovna zdravstvena organizacija zato priporočata, da matere pričnejo dojiti v prvi uri po rojstvu otroka, izključno dojijo šest mesecev, brez dodajanja druge hrane ali tekočine, ter nadaljujejo z dojenjem dve leti ali še dlje, po želji otroka. Pri šestih mesecih naj bi dojenčki začeli uživati varno, ustrezno in raznoliko dopolnilno hrano, ob hkratnem dojenju. Številne doječe družine pa soočajo z ovirami, ki onemogočajo dojenje, so opozorili.

V porodnišnicah v Sloveniji sicer beležijo visok delež dojenja. V povprečju je tako ob odpustu iz porodnišnic dojenih več kot 90 odstotkov novorojenčkov. Tistih, ki v času po rojstvu sploh ne bi bili dojeni, je le dva do tri odstotke. Po odpustu iz porodnišnic pa se pogostnost dojenja hitro zmanjšuje. Šestmesečnih dojenčkov se doji le še okoli polovica, 12-mesečnih dojenčkov pa le še četrtina. V povprečju matere v Sloveniji svoje otroke dojijo sedem mesecev.

Da bi izboljšali pogostnost dojenja v lokalnem okolju, Unicef Slovenija in Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja z ministrstvom za zdravje, ki projekt sofinancira, izvajata pobudo Dojenju prijazna mesta. V petih letih delovanja projekta je v njem sodelovalo šest občin - Slovenj Gradec, Mislinja, Novo mesto, Kranj, Koper in Ravne na Koroškem.

V Kulturnem centru Laško se bo 4. in 5. oktobra odvil XIII. Mednarodni simpozij o dojenju in laktaciji. Srečanje je namenjeno strokovnjakom različnih profilov.

Med predavatelji so tuji in domači strokovnjaki s področja dojenja in prehrane otrok, med drugim tudi z ministrstva za zdravje in Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Med njimi bo ameriška strokovnjakinja Catherine Watson Genna obravnavala teme, kot so alergije na hrano in prehrana matere, imunološki vplivi na mikrobiom ter ultrazvočna analiza sesanja pri dojenčkih s priraščenim jezikom in drugimi stanji, ki ovirajo učinkovito dojenje, so še sporočili z Unicefa.