Nasilje v družini moramo obravnavati z vso resnostjo

Strokovnjake iz policije, notranjega ministrstva, centrov za socialno delo, sodniških in tožilskih vrst sta uvodoma nagovorila generalni direktor policije mag. Senad Jušić in državna sekretarka na Ministrstvu za notranje zadeve Tina Heferle.

"Nasilje v družini je težava, ki presega meje posameznih domov, hiš in stanovanj. Gre za kršitve Splošne deklaracije človekovih pravic po osebni varnosti, dostojanstvu in enakih pravicah, kar nam pristojnim institucijam nalaga dolžnost, da zaščitimo žrtev, ukrepamo proti povzročitelju, predvsem pa vsem vpletenim poskušamo omogočiti življenje brez nasilja in zlorab. Nenazadnje smo v Sloveniji pred leti ratificirali tudi Konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami, t. i. Istanbulsko konvencijo. S tem prvim mednarodnim dokumentom za odpravo nasilja nad ženskami in dekleti smo se kot pravna država, ne le z nacionalno zakonodajo, temveč tudi na ravni mednarodnega prava zavezali, da bomo to obliko nasilja dosledno preganjali," je uvodoma poudaril generalni direktor policije mag. Senad Jušić.

"Nasilje v družini je pomembna, a tudi težka in zahtevna tematika. Kot družba jo moramo obravnavati z vso resnostjo in se odločno soočiti z izzivi, ki jih prinaša. Nasilje v družini je problem, ki presega zgolj fizične posledice – prizadene tudi posameznikovo duševnost, dostojanstvo in osnovno človečnost. Danes smo tukaj zbrani z enim samim ciljem: da skupaj najdemo boljše rešitve za preprečevanje, obravnavo in odpravljanje vseh oblik nasilja v družini. Boj proti nasilju v družini ni stvar oziroma pristojnost samo ene institucije, organizacije ali sektorja. Je boj vseh ljudi, ki zahteva sodelovanje, podporo in angažiranost celotne skupnosti. Le skupaj lahko ustvarimo varno okolje za vse državljane. To lahko dosežemo z glasnim obsojanjem vsakršnih oblik nasilja, z nudenjem varnega in spodbudnega okolja za vse žrtve, z omogočanjem psihosocialne pomoči za žrtve in pri lajšanju odhoda iz nasilnega odnosa," je dejala državna sekretarka Tina Heferle in dodala, da je prepričana, da bo posvet s pomočjo umetnosti in strokovnega znanja pripomogel k širjenju zavesti o pomembnosti ničelne tolerance do nasilja v naši družbi.

Udeležence posveta je nagovorila tudi direktorica Policijske uprave Nova Gorica Helena Tomaževič Talić, ki se je zahvalila vodstvu policije in notranjega ministrstva "za podporo prizadevanjem strokovnih služb in nekaterih zavzetih posameznikov, ki se ukvarjajo s problematiko nasilja v družini. Zahvala gre tudi vsem sodelujočim, ki ste nam s svojim vloženim trudom, časom in strastjo omogočili drugačen in poglobljen vpogled v to zahtevno tematiko. Današnji posvet je lep primer, kaj vse lahko dosežemo s sodelovanjem in vključevanjem različnih institucij, organov in organizacij, saj vsak od njih s svojim znanjem in izkušnjami pripomore k celovitejši obravnavi tako komplekse materije kot je nasilje v družini. Danes bomo šli vsi domov z nekoliko drugačnim pogledom na nasilje v družini in želim si, da bi predstavljene pristope, ideje in rešitve uporabljali tudi pri svojem delu ter jih še naprej razvijali."

Na nasilje v družini tokrat prvič opozorili z umetnostjo
Letošnji posvet je bil nekoliko drugačen, saj je prvič vključeval umetniški pristop - gledališko predstavo Pet vrst tišine, v kateri so igralci prostorih Slovenskega narodnega gledališča v Novi Gorici skozi odrske prizore prikazali doživljanje žrtev nasilja v družini. Ta inovativna zasnova, ki povezuje umetnost in stroko, je omogočila globlji vpogled v notranji svet žrtev in njihovih stisk, ki jih pogosto težko opišemo z besedami.

"V Policiji smo ponosni, da je Policijska uprava Nova Gorica, skupaj s strokovnjaki s področja tožilstva, sodstva, psihiatrije, centrov za socialno delo, z Društvom SOS telefon in Varno hišo sodelovala pri umetniškem projektu predstave Pet vrst tišine, angleške avtorice Shelagh Stephenson, ki jo je režirala Maša Pelko in je bila letos tudi uvrščena na tekmovalni program Festivala Borštnikovo srečanje. To je bila izjemna priložnost, da smo s pomočjo umetnosti osvetlili resnično kompleksno in bolečo temo nasilja v družini. To sodelovanje je za nas pomembno, ker odpira prostor za širši družbeni dialog in ozaveščanje o vlogi policije in drugih organov in organizacij pri zaščiti žrtev in preprečevanju nasilja," je dejala Bojana Kračan iz Oddelka za mladoletniško kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije.

Prav v tem se današnji posvet razlikuje od 'običajnih'. Umetnost ima namreč moč, da na čustven in globok način poveže ljudi ter spodbudi razpravo o rešitvah, ki jih kot skupnost lahko ponudimo. S tem prispevamo k temu, da nasilje postane tema, o kateri ne bomo več molčali, temveč bomo skupaj iskali poti, kako ga učinkovito preprečiti.

Predstavljeni različni vidiki problematike
Gledališki predstavi je sledila okrogla miza s strokovnjaki, ki so osvetlili različne vidike problematike nasilja v družini in predlagali konkretne rešitve za preprečevanje, odkrivanje in obravnavo nasilja.

Obravnava nasilja v družini ena od prednostnih nalog policije
Za policijo je obravnava nasilja v družini ena izmed prednostnih nalog, saj gre za dejanje, ki ne ogroža zgolj telesnega in duševnega zdravja posameznika, temveč ima tudi dolgoročne negativne posledice za celotno družbo. Nasilje v družini pogosto poteka za zaprtimi vrati in ostaja skrito, zato je ključnega pomena, da policija kot prva odgovorna institucija deluje hitro, strokovno in zakonito, ter hkrati z veliko mero empatije do žrtev.

Policija ima pri obravnavi nasilja v družini več pomembnih vlog: zagotavljanje varnosti žrtev, preprečevanje nadaljnjega nasilja, zaščito žrtev ter pregon storilcev. Strokovna usposobljenost policistov je ključna, da prepoznajo znake nasilja, pravilno ocenijo tveganje, izdelajo individualno oceno stopnje ogroženosti žrtev in uporabijo razpoložljive pravne mehanizme, kot so prepoved približevanja ali pridržanje, ko je to potrebno. Zakonita obravnava zagotavlja, da so vsi postopki izvedeni v skladu z veljavno zakonodajo in da so pravice vseh vpletenih oseb zaščitene.

Obravnava nasilja v družini zahteva ne le strokoven, temveč tudi subtilen pristop ter za to usposobljene uslužbence
Poleg strokovnosti in zakonitosti je v takšnih primerih enako pomembna tudi empatija. Žrtve nasilja v družini so pogosto čustveno, fizično in psihično izčrpane ter potrebujejo podporo in razumevanje. Policisti so pogosto prva točka stika za žrtev in zato morajo pristopiti k obravnavi s sočutjem, saj lahko le tako vzpostavijo zaupanje in omogočijo žrtvi, da spregovori o nasilju. S pravilnim ravnanjem lahko policija pomembno prispeva k okrevanju žrtve in ji omogoči dostop do zaščitnih ukrepov in drugih oblik pomoči.

Obenem mora policist strokovno in nepristransko ugotavljati in iskati elemente kaznivega dejanja, zbrati vsa obvestila ter si vseskozi prizadevati za zaščito žrtve.

Z nasiljem v družini se sreča skoraj vsak policist. "Zato si prizadevamo, da bi bili – predvsem za izvedbo prvih ukrepov za zaščito žrtev in zavarovanja dokazov, usposobljeni čisto vsi policisti - ne le kriminalisti, temveč tudi policisti v intervencijah kot tudi policisti operativno-komunikacijskih centrov, ki imajo prek telefona prvi stik z žrtvijo oz. prijaviteljem," je dejal Jušić.

Enako pomembna kot ustrezna obravnava je tudi preventiva
Poleg ustrezne obravnave je za preprečevanje nasilja v družini enako pomembna tudi preventiva: Policija izvaja številne preventivne programe in kampanje, s katerimi javnost ozavešča o nasilju v družini, poziva k zgodnjemu prepoznavanju in odkrivanju nasilja, opozarja na njegove posledice in informira o možnostih za pomoč. Na to opozarja prek družbenih omrežij, časopisnih, radijskih in televizijskih hiš, spletnih medijev, z organiziranjem delavnic in predavanj v šolah, lokalnih skupnostih in drugih okoljih.

Ob tem je Jušič še opozoril, da moramo pristojne službe del pozornosti nameniti tudi povzročiteljem: "Iskati moramo vzroke za nasilno obnašanje in znake nasilja kot družba že zgodaj, pri prvih pojavih, obsoditi ter nasilnežem zagotoviti ustrezno obravnavo, tudi pomoč."

Preventivno delovanje in ozaveščanje je izjemnega pomena, saj se nasilje večinoma izvaja za zaprtimi vrati in ga težje zaznamo, pa tudi zato, ker v naši družbi - žal - še vedno nimamo povsem ničelne tolerance do nasilja. Zato moramo nenehno opozarjati, da je nasilje nesprejemljivo, in obnavljati javno zavezo, da bodo žrtve zaščitene, nasilna ravnanja pa kaznovana. S tem se krepi zaupanje v delo državnih organov in zmanjšuje strah žrtev pred sekundarno viktimizacijo.

Ključna je prijava, zanjo pa zaupanje žrtev, da bodo dobile ustrezno pomoč in zaščito
"V policiji žrtve in priče nasilja nenehno spodbujamo k prijavi. Prijava je namreč ključna, da smo pristojne službe o nasilju sploh obveščene in da lahko ukrepamo. Brez tega žal ne gre. Da pa bi žrtve dogodek prijavile, morajo imeti zaupanje v delo naših služb, verjeti morajo, da jih bomo pred nasiljem uspešno zaščitili," je poudaril generalni direktor policije.

Prijavo nasilja v družini lahko vloži vsakdo - žrtev, priča, otrok, mladoletnik, nevladna organizacija, zasebne in državne ustanove. K prijavi so posebej zavezani vrtci, šole, zdravstvene organizacije (zdravniki, terapevti, psihiatri idr.), po uradni dolžnosti pa jo morajo vložiti uradne osebe. Vložiti jo je mogoče kadar koli, ne le tedaj, ko se žrtev odloči za razvezo.

Vsakdo, ki se odloči vložiti prijavo in sodeluje v nadaljnjih postopkih, postane glas žrtve nasilja in ji tako pomaga pridobiti pomoč, ki je sama ni zmogla. Prijavo je možno vložiti na več načinov:

Klic na številko 113

V vseh nujnih primerih, ko je potrebno takojšnje ukrepanje policije, je treba poklicati na interventno številko policije 113.

Osebna prijava na policiji

Včasih želijo žrtve ali priče vložiti prijavo po dogodku. Prijava se vloži na najbližji policijski postaji, na kateri bodo policisti začeli obravnavo. Mogoče jo je vložiti tudi na državnem tožilstvu, ki prijavo največkrat odstopi policiji z zahtevo, da preveri navedbe v njej.

Anonimna e-prijava

Za vse, ki bi policiji želeli posredovati informacije o nasilju v družini, pri tem pa ostali anonimni, je na voljo tudi anonimna e-prijava nasilja v družini. Vendar svetujemo, da se to možnost odločajo le izjemoma. Takih prijav namreč ne moremo šteti za nujne, ampak le kot informacijo. Poleg tega so takšne prijave pogosto skope, prijavitelji pozabijo napisati, kje in komu se dogaja nasilje, zaradi zagotovljene anonimnosti pa policija prijavitelja ne more kontaktirati za dodatne podatke.

Boj proti nasilju v družini ni le stvar ene institucije, temveč zahteva angažiranost vseh pristojnih služb in celotne družbe
Obravnava nasilja v družini zahteva tesno sodelovanje z drugimi institucijami. Policija tako redno sodeluje s socialnimi službami, zdravstvenimi ustanovami, nevladnimi organizacijami in pravosodnimi organi, vse za to, da bi bila obravnava žrtev nasilja v družini čim bolj celovita. Le z medinstitucionalnim sodelovanjem lahko zagotovimo celovito zaščito žrtvam in učinkovito preganjanje storilcev.

"Čeprav smo policisti prvi, ki ob intervenciji vstopimo v domove, je nasilje v družini področje, pri katerem institucije ne smemo delovati same. Le s skupnim delom bomo lahko uspešni," je dejal Jušić.

Policija tej tematiki posveča veliko pozornosti – ne le z izvajanjem zakonodaje, temveč tudi s krepitvijo sodelovanja z drugimi pristojnimi službami, stalnim izobraževanjem policistov in ozaveščanjem širše javnosti o tem, da je nasilje v družini nesprejemljivo in da imamo kot družba dolžnost, da ga preprečujemo. Vsaka žrtev mora vedeti, da ni sama in da je zaščita njena pravica. Naša naloga je, da to zaščito zagotovimo.