Občine opozarjajo na pomanjkanje informacij o izvajanju dolgotrajne oskrbe

Omladič je po srečanju z župani na njihovi koordinaciji v Kranjski Gori povedal, da bodo pri izvajanju dolgotrajne oskrbe na domu, ki se začenja sredi prihodnjega leta, občine imele veliko vlogo, saj bodo skrbnice oskrbe. "Pojavlja se veliko vprašanj, na katere želimo na ministrstvu odgovarjati in sodelovati z župani, da bo ta resnično težka naloga, ki nas čaka prihodnje leto, čim bolje izpeljana in da bomo dejansko čim prej dobili čim več uporabnikov dolgotrajne oskrbe na domu," je izpostavil.

Zadovoljen je s tem, kako se na zgornjem Gorenjskem občine pripravljajo na uvedbo nove storitve za starejše. "Na tem območju je velik del dogovorov o izvajalcih dolgotrajne oskrbe na domu v že kar napredni fazi. Zato ocenjujem, da so tako prihodnji izvajalci kot občine na dobri poti," je povedal Omladič.

Največ vprašanj so župani imeli na temo financiranja. Omladič jim je pojasnil, da se bo sama storitev financirala iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. "Zagotovo pa bodo določeni stroški nastajali pri ustanavljanju javnih zavodov, kjer se bodo občine za to odločile, in tu bomo sodelovali ter reševali vse morebitne probleme," je zagotovil Omladič.

Ob tem je izpostavil, da dolgotrajna oskrba občine res postavlja pred veliko nalogo, vendar pa je hkrati to zanje tudi velika priložnost, da lahko ob sodelovanju države poskrbijo za ta pomemben segment skrbi za starejše občane in povečajo obseg oskrbe starejših na domu.

Župani z odgovori niso bili najbolj zadovoljni. Kot je povedala gostiteljica tokratne koordinacije županov zgornje Gorenjske kranjskogorska županja Henrika Zupan, so državnemu sekretarju zastavili precej vprašanj, vendar jim na vsa vprašanja ni uspel dati odgovorov. Dobili pa so obljubo, da bodo zadeve na ministrstvu pregledali in nato podali pojasnila.

Kot je opozorila Zupan, dolgotrajna oskrba občinam prinaša kar nekaj obveznosti. V Kranjski Gori imajo, kot dejala županja, srečo, da bo lahko dolgotrajno oskrbo izvajal javni zavod, in sicer Dom upokojencev dr. Franceta Bergelja Jesenice, tako imajo ta problem rešen. Večje težave bodo imele občine, ki tovrstne možnosti nimajo in bodo morale ustanoviti nov zavod oziroma najti kakšno drugačno rešitev, da bodo lahko izpolnile svojo zakonsko obvezo.

Bohinjski župan Jože Sodja je pojasnil, da bodo v primeru ustanovitve zavoda potrebna večja zagonska sredstva. Posebej pa ga skrbi, ker ministrstvo ni podalo nobenih navodil. "Občine sedaj sprejemamo proračune za prihodnje leto, pa sploh ne vemo, koliko denarja bomo za to področje potrebovale," je izpostavil Sodja.

"Zelo smo razočarani. Nimamo vseh potrebnih podatkov, da bi lahko planirali in se pripravili," je dejal tudi jeseniški župan Peter Bohinec, ki se boji, da bo za lokalne skupnosti veliko breme, da bodo organizirale in kasneje tudi zagotavljale sredstva za obseg dela, ki se napoveduje. Na Jesenicah se sicer usklajujejo, da bi tudi te storitve izvajal tamkajšnji dom upokojencev.

Podobno bo na območju Radovljice, Bleda in Gorij dolgotrajno oskrbo na domu verjetno opravljal Dom dr. Janka Benedika Radovljica, ki že sedaj za te občine izvaja pomoč na domu za 120 uporabnikov.

Kot je povedal direktor doma Alen Gril, jim dolgotrajna oskrba predstavlja nov izziv, pri čemer je še kar nekaj nejasnosti. "Potrebna je jasna informacija, koliko bremena bo dejansko na občinah, koliko na samih uporabnikih in na domovih. Domovi, ki se bomo odločili za izvajanje te storitve, moramo imeti te finančne pojme v startu popolnoma razjasnjene," je opozoril in dodal, da bo treba uvodne tehnične težave rešiti, da bo storitev možno izvajati.

Največja težava pa bodo kadri, ki jih že sedaj primanjkuje. Da je kadrov za vse potrebe po dolgotrajni oskrbi premalo, se zaveda tudi Omladič. "Vendar to ni razlog, da dvignemo roke in rečemo, da ne potrebujemo reforme dolgotrajne oskrbe. Potrebujemo jo in naslavljati jo moramo z ukrepi, ki bodo privabili kadre z boljšimi delovnimi pogoji in s kolikor je mogoče višjimi plačami," sklenil.