Unescovo biosferno območje Kras preimenovano v Škocjanske jame in razširjeno na štiri občine
Na 37. zasedanju Mednarodnega koordinacijskega odbora Unescovega programa Človek in biosfera na Kitajskem so soglasno potrdili preimenovanje dosedanjega biosfernega območja Kras v biosferno območje Škocjanske jame ter razširitev njegovega prehodnega območja na celotna ozemlja občin Hrpelje - Kozina, Ilirska Bistrica in Pivka.
Slovenija s tem ohranja štiri območja v mreži biosfernih območij Unesca, ki danes vključuje že 785 območij v 142 državah sveta. Poleg Škocjanskih jam so na seznamu še Kozjansko – Obsotelje, čezmejno območje Julijske Alpe – Julijske Predalpe ter petdržavno biosferno območje Mura – Drava – Donava.
Območje, ki je bilo določeno leta 2004, je prvotno zajemalo predvsem okolico Škocjanskih jam in porečje ponikalnice Reke. V dveh desetletjih delovanja se je pokazala potreba po vključitvi širšega prostora, predvsem zaradi okoljskih, kulturnih in razvojnih povezav. Širitev ne uvaja novih varstvenih režimov, ampak odpira nove možnosti za trajnostne prakse v kmetijstvu, turizmu, izobraževanju in lokalnem razvoju.
Novo biosferno območje Škocjanske jame tako zajema občine Divača, Hrpelje - Kozina, Ilirska Bistrica in Pivka ter obsega pomembne naravne in kulturne vrednote – od Regijskega parka Škocjanske jame do Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera in območja Beka. Na mednarodni ravni so Škocjanske jame že vpisane na Unescov seznam svetovne dediščine, na seznam Ramsarske konvencije kot pomembno mokrišče, na seznam 100 najpomembnejših geoloških točk sveta ter so del območja Natura 2000. Pragozd Snežnik pa je vključen v serijski Unescov vpis bukovih gozdov Evrope.
S preimenovanjem območja se še bolj poudarja izjemna vloga Škocjanskih jam, ki so edina naravna znamenitost v Sloveniji, vključena na seznam svetovne dediščine kot samostojna enota. Nova širitev hkrati utrjuje vlogo območja kot stičišča naravne in kulturne dediščine ter kot prostora, kjer se prepletajo izročila, sodobne naravovarstvene usmeritve in razvojne priložnosti.
Letos je bilo na zasedanju sprejetih še 26 novih biosfernih območij, poleg tega pa tudi nov strateški akcijski načrt za obdobje 2026–2035. Ta dokument izpostavlja pomen povezovanja biosfernih območij z globalnimi okoljevarstvenimi pobudami, vključevanja mladih in domorodnih skupin, prilagajanja podnebnim spremembam ter vzpostavljanja miru. Biosferno območje Škocjanske jame tako ostaja ključni del tega svetovnega prizadevanja.