Delavci v Sloveniji pogosto izpostavljeni izkoriščanju in nehumanim delovnim razmeram

V preteklosti so mediji že razkrili primere, v katerih so delavci bivali v enakih prostorih, kjer so tudi delali. Eden takšnih je bil primer podjetij Marinblu in Selea, ki sta bila v lasti družine Borisa Šuštarja, nekdanjega državnega sekretarja na ministrstvu za gospodarstvo. Po navedbah delavcev so morali delati po 12 ur brez počitka, pri čemer so jih stalno nadzorovali prek mobilnih telefonov. Če so se med delom naslonili ali za trenutek odpočili, so jih takoj fotografirali in jim pošiljali opozorila.

Zaposleni so se soočali tudi s težavami pri izplačilu plač in nadur. Po preiskavi je Delavska svetovalnica vložila kazensko ovadbo na koprsko tožilstvo, inšpektorji pa so odkrili številne kršitve pri plačah, regresu, delovnem času, odmorih in počitku. Podjetjema so zaradi nezakonitega zaposlovanja tujih delavcev prepovedali nadaljnje poslovanje, nekatere stroje pa so morali ustaviti zaradi pomanjkanja varnostnih potrdil.

Podoben vzorec se pojavlja tudi v drugih sektorjih. TV Slovenija je v oddaji Tednik razkrila, da skupina enajstih filipinskih voznikov avtobusov, ki opravljajo poskusno delo pri podjetju Arriva, živi v prenatrpanih in pogosto neogrevanih prostorih. Kadrovska agencija Workforce jim za bivanje v prostorih s plesnivimi stenami in pogostimi izpadi elektrike mesečno zaračunava 200 evrov na osebo. Lastnik hiše, v kateri živijo, tako prejme 2.200 evrov mesečno.

Sindikat voznikov avtobusov opozarja, da Arriva zavrača očitke, medtem ko inšpektorat za delo nima pristojnosti nadzora nad nastanitvami, ki jih zagotavljajo kadrovske agencije. Kljub temu je jasno, da delavci ne bivajo v razmerah, ki bi bile skladne s predpisi. 

Težave s slabimi delovnimi pogoji niso nove. Že pred leti je TV Slovenija razkrila primer izkoriščanja indijskih delavcev v avtopralnici Avtostop. Delali so po 62 ur na teden za 650 evrov mesečno, pri čemer jim je pomočnik direktorja takoj ob prihodu odvzel potne liste. Ponoči jih je obiskoval v alkoholiziranem stanju in jim grozil, ob poskusih odhoda pa so se soočali z nasiljem. Pred obiskom inšpekcije so jim vrnili potne liste, nato pa jih znova zahtevali, ob grožnji s smrtjo.

V Sloveniji trenutno deluje 128 kadrovskih agencij, med katerimi ima Workforce eno izmed največjih vlog. Njeno poslovanje je vredno 50 milijonov evrov, v njej pa je zaposlenih več kot tisoč ljudi. Agencijo vodi nekdanji kranjski župan Boštjan Trilar, ki se na družbenih omrežjih predstavlja kot uspešen poslovnež in zagovornik sreče. Med drugim je povezan s podpredsednico vlade in zunanjo ministrico Tanjo Fajon, ki je na Filipinih podpisala sporazum o zaposlovanju med državama.

Medtem ko slovenski predstavniki v tujini predstavljajo Slovenijo kot državo s poštenimi delovnimi pogoji, realnost kaže drugačno sliko. Po ocenah sindikatov kar 95 % tujih delavcev v Sloveniji prejema zgolj minimalno plačo, kar je daleč od obljub, ki jih dobijo pred prihodom.

Lani je bilo izdanih več kot 100.000 delovnih dovoljenj za državljane tretjih držav, a vprašanje, kakšne pogoje jim Slovenija zagotavlja, ostaja odprto.