Slovenski etnografski muzej odpira dve novi razstavi: plesno dediščino in zapuščino Franceta Marolta
Slovenski etnografski muzej (SEM) bo 10. oktobra 2024 ob 18. uri odprl dve novi razstavi, ki povezujeta glasbeno in plesno izročilo. Prva razstava, PLES – Živa dediščina Evrope v gibanju, je domača produkcija SEM, medtem ko je gostujočo razstavo France Marolt in njegove zapuščine pripravil Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU.
Na odprtju bo slavnostno spregovorila Špela Spanžel, generalna direktorica Direktorata za kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo RS, za glasbeno-plesni program pa bodo poskrbeli člani folklorne skupine Kulturnega društva MARKO Beltinci, ki bodo obiskovalce učili plesa sotiš in šamarjanka.
PLES – Živa dediščina Evrope v gibanju
Razstava PLES – Živa dediščina Evrope v gibanju, ki je nastala v okviru EU projekta Ples kot nesnovna kulturna dediščina: Novi modeli omogočanja participativnih plesnih dogodkov, bo na ogled do 1. junija 2025. Obiskovalci si bodo lahko ogledali panoje in filme, ki predstavljajo plesne skupnosti iz šestih evropskih držav – Romunije, Belgije, Madžarske, Norveške, Grčije in Slovenije. Razstava poudarja pomen plesne dediščine v vsakdanjem življenju Evropejcev in nudi obiskovalcem možnost učenja osnovnih korakov prekmurskih plesov, sotiš in šamarjanka, ki sta še vedno živa plesa v Prekmurju. Projekcija za učenje plesov je nastala v sodelovanju z lokalno folklorno skupino.
Gostujoča razstava France Marolt in njegove zapuščine
Druga razstava, France Marolt in njegove zapuščine, bo na ogled do 26. januarja 2025. Razstava predstavlja izjemno zapuščino Franceta Marolta (1891–1951), skladatelja, raziskovalca in dirigenta, ki je pomembno zaznamoval slovensko kulturno in raziskovalno zgodovino prve polovice 20. stoletja. Marolt je postavil temelje slovenskega nacionalnega glasbenega izročila in bil povezan z mnogimi ključnimi kulturnimi institucijami, kot so Akademska folklorna skupina France Marolt, Akademski pevski zbor Tone Tomšič in Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU.
Razstava osvetljuje Maroltovo življenjsko delo, vključno z njegovimi raziskovalnimi dosežki in prizadevanji za ohranjanje slovenske folklore ter iskanjem avtentičnosti in izvirnosti.