Predsednica republike Nataša Pirc Musar je ob dnevu odprtih vrat predsedniške palače dejala, da se je slovenska država leta 1991 rodila s pogumom, odgovornostjo in predanostjo ljudi, ki so verjeli v svobodo, demokracijo ter samostojnost Republike Slovenije.
Po njenih besedah država ni zgolj ozemlje, zastava, grb ali ustava, temveč predvsem skupnost ljudi. Prav v trenutkih solidarnosti, odgovornosti in medsebojne pomoči se po njenem mnenju pokaže najlepša podoba domovine.
Ob tej priložnosti je podelila zahvale policistoma prometne policije Celje Darku Mikši in Andreju Šterku ter pomožnemu policistu Mariu Martinoviću, ki so s hitrim in strokovnim posredovanjem rešili življenje obolelemu moškemu. Poudarila je, da policijsko delo ne pomeni le zagotavljanja reda in varnosti, temveč predvsem varovanje življenja in dostojanstva ljudi.
Posebno priznanje je prejel tudi 12-letni Lan, ki je po prometni nesreči še pred prihodom reševalcev in policije priskočil na pomoč poškodovanemu ter mu oskrbel rano.
Predsednica je poudarila, da je deček s svojim ravnanjem pokazal, da pomoč sočloveku ni odvisna od starosti, ampak od poguma, značaja in sočutja. Takšna dejanja po njenem mnenju povečujejo zaupanje med ljudmi in utrjujejo občutek varnosti v družbi.
Ob zaključku je dejala, da želi Slovenija graditi državo odgovornih in solidarnih ljudi, v kateri človečnost ostaja najvišje merilo skupnega življenja.
Predsednik vlade Janez Janša je v poslanici poudaril, da se ob dnevu državnosti Slovenci z globoko hvaležnostjo ozirajo na odločitev za samostojno državo. Spomnil je, da država ni bila podarjena, ampak ustvarjena s pogumom ljudi, ki so bili pripravljeni prevzeti odgovornost za svojo prihodnost.
Po njegovem mnenju največjih dosežkov ne ustvarjajo okoliščine, ampak ljudje, ki znajo stopiti skupaj in skupni cilj postaviti pred razlike. Ocenil je, da današnji izzivi niso več vojaške narave, vendar so prav tako zahtevni.
Izpostavil je stanje javnih financ, energetsko in prehransko varnost ter potrebo po odgovornem ravnanju z javnim denarjem. Opozoril je, da so bile v preteklosti številne razvojne priložnosti zamujene, pri delu prebivalstva pa se je utrdil občutek, da trud ni vedno ustrezno ovrednoten.
Kot eno ključnih nalog je navedel iskanje širšega političnega soglasja za spremembe ustave, predvsem na področju javnih financ in volilnega sistema. Zavzel se je tudi za večjo decentralizacijo države ter prenos odločanja in finančnih virov na pokrajinsko in občinsko raven.
V poslanici je kritično ocenil politično dogajanje po letu 2008 in opozoril na politiko izključevanja, ki po njegovem mnenju ni v duhu slovenske osamosvojitve. Dodal je, da mora Slovenija ohraniti zgodovinski spomin, zato je kot pomemben korak izpostavil ponovno ustanovitev Muzeja slovenske osamosvojitve.
Poseben optimizem mu po njegovih besedah vliva mlada generacija, ki ceni vrednote osamosvojitve in prevzema odgovornost za prihodnost države. Cilj mora biti Slovenija, v kateri bodo delo, znanje in poštenost temelj družbenega napredka.
Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob je v svoji poslanici poudaril, da demokracija in suverenost nista samoumevni, ampak živita le toliko časa, dokler ju ljudje vsak dan znova potrjujejo s spoštovanjem drugače mislečih, odgovornostjo do skupnega dobrega in pripravljenostjo na dialog.
Spomnil je, da je bila odločitev za samostojno državo odločitev naroda, ki je verjel vase in razumel, da svoboda pomeni tudi trajno odgovornost.
Po njegovem mnenju današnji čas zaznamujejo vojne, gospodarski pretresi, tehnološke spremembe in širjenje nezaupanja, zato postaja še pomembnejše ohranjati zaupanje v demokracijo in sodelovanje.
Poudaril je, da Slovenija razpolaga z znanjem, izkušenimi gospodarstveniki, znanstveniki, športniki in ustvarjalci, ki dokazujejo, da lahko tudi majhna država dosega velike uspehe. Zavrnil je razmišljanje, da bi bila Slovenija premajhna za vplivanje na svojo prihodnost.
Ob robu državne proslave so svoja razmišljanja predstavili tudi številni predstavniki politike.
Predsednik prve demokratično izvoljene slovenske vlade Lojze Peterle je dejal, da smo lahko ponosni na svojo državo, njene uspehe in dostojanstvo, hkrati pa opozoril, da Slovenija ni bila dovolj uspešna pri krepitvi medsebojnega zaupanja. Med največjimi dosežki samostojne države je poleg osamosvojitve izpostavil vstop v Evropsko unijo.
Ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc je poudarila, da je odločitev za lastno državo razlog za ponos ter da je treba to zavest prenašati tudi na mlajše rodove. Izrazila je željo, da bi Muzej slovenske osamosvojitve v prihodnje zaživel v polnem obsegu.
Predstavniki SDS so kot največji dosežek države izpostavili osamosvojitev. Vodja poslanske skupine Jelka Godec je poudarila pomen ljudi, ki še danes skrbijo za samostojnost države, Aleš Hojs pa je dejal, da je bila generacija osamosvojitve priča dogodku, ki ga nobena prihodnja generacija ne bo mogla ponoviti. Danijel Krivec je ocenil, da je Slovenija danes v dobrem stanju in da napreduje.
Predstavniki NSi so poudarili odgovornost sedanjih generacij do prihodnosti države. Matej Tonin meni, da bi lahko bila Slovenija uspešnejša, Jernej Vrtovec pa je poudaril, da bo treba za dobro prihodnjih rodov državo varovati, zanjo trdo delati ter omogočiti razvoj talentov.
Predsednica SLS Tina Bregant je Slovenijo primerjala s 35-letnico, ki stoji na pomembni življenjski prelomnici in mora sprejeti pomembne odločitve za svojo prihodnost.
Vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda Borut Sajovic je dejal, da je Slovenija odlična država, ki jo je mogoče še izboljšati predvsem s sodelovanjem, delom in ustvarjanjem večje dodane vrednosti.
Predstavnica Levice in Vesne Asta Vrečko je ocenila, da Slovenija ostaja mirna in demokratična država, vendar jo čakajo tudi številni izzivi. Ob tem je poudarila potrebo po izboljšanju politične kulture in večji solidarnosti.
Na predvečer praznika je na Trgu republike potekala osrednja državna proslava. Med govoroma predsednice republike in predsednika vlade je bilo med občinstvom slišati tako aplavz kot tudi žvižge in vzklike.
Predstavniki več političnih strank so ocenili, da so različna mnenja sestavni del demokracije. Nekateri so poudarili, da morajo politiki slišati tudi kritične glasove javnosti, drugi pa so opozorili, da bi moral državni praznik predvsem povezovati ljudi in biti posvečen spoštljivemu obeleževanju nastanka samostojne Slovenije.
