Evropska unija je prve omejevalne ukrepe proti Rusiji uvedla leta 2014, po začetku obsežne ruske invazije februarja 2022 pa jih je občutno razširila. Do zdaj je sprejela že 20 svežnjev sankcij.
Med ukrepi so omejitve na področju trgovine, financ, energetike, tehnologije in izdelkov z dvojno rabo. Veljajo tudi prepoved uvoza ruske surove nafte in nekaterih naftnih derivatov po morju, izključitev več ruskih bank iz plačilnega sistema SWIFT ter prepoved oddajanja več medijev, za katere Evropska unija meni, da širijo dezinformacije ob podpori Kremlja.
Svet EU je poudaril, da bodo sankcije ostale v veljavi, dokler bo Rusija nadaljevala dejanja, ki po oceni Unije kršijo mednarodno pravo.
Odločitev sledi nedavnemu vrhu voditeljev držav članic v Bruslju, kjer so prvič po več kot letu dni soglasno podprli nadaljnjo pomoč Ukrajini ter se politično dogovorili, da bodo gospodarske sankcije proti Rusiji odslej podaljševali za eno leto namesto vsakih šest mesecev.
Voditelji so ob tem pozvali tudi k čimprejšnjemu sprejetju 21. svežnja sankcij, ki naj bi zajel dodatne ukrepe na področjih energetike, finančnih storitev in trgovanja s kriptovalutami.
Medtem je rusko obrambno ministrstvo sporočilo, da je zračna obramba ponoči prestregla in uničila skupno 660 ukrajinskih dronov. Brezpilotniki so poleteli nad več kot deset ruskih regij ter nad zasedenimi ukrajinskimi ozemlji, tudi nad polotokom Krim. Del napadov je bil usmerjen tudi nad Črno in Azovsko morje.
Moskovski župan Sergej Sobjanin je sporočil, da so nad rusko prestolnico sestrelili najmanj 47 dronov. Po njegovih navedbah odstranjujejo ostanke brezpilotnikov, o poškodovanih ali večji škodi pa ni poročal.
Napadena je bila tudi regija Tula, približno 180 kilometrov južno od Moskve. Guverner Dmitrij Miljajev je sporočil, da je bilo poškodovanih več stanovanjskih hiš, ena oseba pa je bila ranjena.
Ukrajina je v zadnjih tednih okrepila napade z droni na rusko ozemlje, medtem ko Rusija nadaljuje vsakodnevne napade na ukrajinska mesta. Ukrajinske sile so med drugim izvedle več napadov na območje Moskve, vse pogosteje pa napadajo tudi cilje na Krimu. Kijev poudarja, da so tarče predvsem vojaški objekti in energetska infrastruktura, s čimer želi zmanjšati ruske prihodke od izvoza fosilnih goriv.
