Ukrajinski minister za gospodarstvo Oleksij Soboljev je po koncu konference povedal, da podpisani sporazumi zajemajo projekte na področjih energetike, infrastrukture, digitalnega razvoja, gospodarstva in javnih storitev. Dodal je, da je bila ukrajinska poslovna delegacija največja doslej, saj jo je sestavljalo 220 predstavnikov podjetij in ustanov.
Pomemben del konference je bil namenjen financiranju prihodnjih obnovitvenih projektov. Svetovna banka je sporočila, da želi s pomočjo evropskih partnerjev zagotoviti dve milijardi ameriških dolarjev za nadaljnjo obnovo države in podporo najnujnejšim projektom.
Ameriška banka za izvoz in uvoz je z ukrajinskim državnim energetskim podjetjem Naftogaz podpisala sporazum v vrednosti 300 milijonov dolarjev. Sredstva bodo namenjena projektom v energetskem sektorju, ki je zaradi napadov na infrastrukturo utrpel veliko škodo.
Podporo je napovedal tudi Google. Ameriško tehnološko podjetje bo namenilo pet milijonov dolarjev za razvoj ukrajinskega digitalnega trga dela Obrii. Pobuda naj bi prispevala k ustvarjanju novih zaposlitvenih možnosti ter povezovanju delodajalcev in iskalcev zaposlitve v digitalnem okolju.
Prvi dan konference je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen napovedala prvo izplačilo makrofinančne pomoči v višini 3,2 milijarde evrov. Gre za del 90 milijard evrov vrednega evropskega posojilnega programa za podporo Ukrajini. Napovedala je tudi, da bo Evropska unija v prihodnjih dneh začela izplačevati dodatnih šest milijard evrov za proizvodnjo brezpilotnih letalnikov.
Soboljev je ocenil, da je konferenca pokazala pripravljenost mednarodnih partnerjev za dolgoročno sodelovanje pri obnovi države. Ob tem je poudaril, da je bilo kljub napetostim v odnosih med Varšavo in Kijevom v zadnjem obdobju neposredno med poljsko in ukrajinsko vlado podpisanih 15 sporazumov.
Konferenca v Gdansku je nadaljevanje mednarodnih srečanj, namenjenih usklajevanju pomoči Ukrajini. Pred tem so podobna srečanja gostili Lugano, London, Rim in Berlin. Njihov cilj je povezati vlade, mednarodne finančne ustanove, podjetja in vlagatelje ter zagotoviti sredstva za obnovo infrastrukture, gospodarstva in javnih storitev po koncu vojne oziroma že med njenim potekom.
Po zadnjih ocenah mednarodnih ustanov bo obnova Ukrajine zahtevala več sto milijard evrov. Največ škode je nastalo na prometni infrastrukturi, energetskem omrežju, stanovanjskih objektih, bolnišnicah, šolah ter industrijskih zmogljivostih. Zato organizatorji poudarjajo, da bodo poleg javnih sredstev pomembno vlogo pri obnovi imele tudi zasebne naložbe in dolgoročno mednarodno sodelovanje.
