Tržni inšpektorat RS potrošnikom svetuje previdnost v primerih prodaje na domu

Nadzor nad prodajo zunaj poslovnih prostorov, kamor sodi tudi prodaja po domovih, poteka predvsem z vidika določil zakona o varstvu potrošnikov. Ta določa pravila glede sklepanje pogodb zunaj poslovnih prostorov ter prepoveduje nepoštene poslovne prakse podjetij v razmerju do potrošnikov.

Potrošnikom svetujejo, naj prodajalcem dovolijo vstop v svoje bivališče le, če jih ponudba dejansko zanima. Pred tem naj zahtevajo pojasnilo, v imenu katerega podjetja prodajalec nastopa in kaj ponuja. Če potrošnik predstavitve ne želi, akviziterju ne sme dovoliti vstopa. Če ta vztraja ali skuša vstopiti brez dovoljenja, lahko potrošnik za pomoč pokliče policijo ali o dogodku obvesti inšpektorat.

Če se prodajalec ne želi predstaviti, obstaja sum, da opravlja delo na črno. V tem primeru bi imel potrošnik lahko težave pri uveljavljanju pravic v primeru napak na blagu, hkrati pa bi bil tudi sostorilec pri delu na črno. Sum dela na črno naj prijavijo Finančni upravi RS.

Pred odločitvijo za nakup naj potrošniki premislijo, ali blago res potrebujejo. Če ugotovijo, da so se prenaglili, lahko podjetju v 14 dneh pisno pošljejo izjavo o odstopu od pogodbe s priporočeno pošiljko. Podjetje mora nato v 14 dneh vrniti vsa prejeta plačila, potrošnik pa mora blago vrniti na svoje stroške, razen če se podjetje ponudi, da blago samo prevzame.

Podjetje mora potrošnika ob nakupu pisno obvestiti o pravici do odstopa. Če tega ne stori, se rok za odstop podaljša za eno leto. Potrošniki, ki menijo, da so bili zavedeni ali prisiljeni v nakup, lahko podajo prijavo na inšpektorat, ki bo primer preučil in ukrepal v primeru ugotovljenih kršitev.

Podjetjem, ki ne vrnejo plačil potrošnikom, ki so pravočasno odstopili od pogodbe, lahko inšpektorat izreče globo v višini od 1500 do 5000 evrov za pravne osebe oz. samostojne podjetnike ter od 400 do 1500 evrov za odgovorne osebe.