Slovenska lesna panoga pred izzivi trajnostnega in digitalnega prehoda
Na letošnjem Dnevu slovenskega lesarstva so se strokovnjaki in predstavniki gospodarstva strinjali, da je dvojni prehod v trajnost in digitalizacijo ključen za prihodnost lesne panoge. Podjetja morajo biti proaktivna pri vlaganjih, raziskovalne institucije zagotavljati učinkovit prenos znanja, država pa ustvarjati ugodno okolje z zakonodajno podporo in finančnimi spodbudami.
Državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Dejan Židan je poudaril pomen prehoda v krožno gospodarstvo in tehnološke posodobitve. Po njegovih besedah so v zadnjih letih za razvoj lesarstva namenili več kot 76 milijonov evrov, polovico za povečanje predelave lesa. Napovedal je nadaljnjo podporo podjetjem, predvsem mikro in manjšim, ter spodbujanje domače predelave lesa.
Vršilka dolžnosti direktorice agencije SPIRIT Slovenija Tamara Zajec Balažič je predstavila aktivnosti za promocijo lesa in lesarskih poklicev ter podporo podjetjem pri internacionalizaciji. Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal pa je opozorila, da Slovenija kljub bogatim gozdnim virom še vedno ne izkorišča potenciala lesa dovolj učinkovito. Zavzela se je za večjo domačo predelavo lesa, kar bi prispevalo k gospodarski rasti in ustvarjanju delovnih mest.
Strokovni del dogodka je bil namenjen predstavitvi novih lesnih materialov, tehnologij in inovativne uporabe lesa. Sodelovali so raziskovalci in podjetniki, ki so izpostavili pomen povezovanja industrije in znanosti pri razvoju trajnostnih rešitev.
Osrednja razprava je naslovila ključne izzive trajnostnega in digitalnega prehoda. Podjetja morajo okrepiti vlaganja v razvoj kompetenc zaposlenih in digitalizacijo procesov, raziskovalne institucije pa morajo zagotavljati konkretno podporo pri uvajanju inovacij. Država mora omogočiti namensko financiranje prehoda, ne le za nakup strojev, temveč tudi za vlaganja v znanje in kadre.
Dogodek je zaznamovala tudi obeležitev 25. obletnice Lesarskega grozda, ki je prejel priznanja za dolgoletno delo pri razvoju lesne panoge. Poseben poudarek je bil namenjen razstavi lesnih izdelkov dijakov in študentov, ki je navdušila udeležence dogodka.
Zaključek dogodka je bil v znamenju enotnega poziva k večjemu povezovanju vseh deležnikov, da bo slovenska lesna industrija ostala konkurenčna in trajnostno naravnana tudi v prihodnje.
