Evropska komisija je zato predstavila strategijo Ščit demokracije in dokument za krepitev vloge civilne družbe. Namen obeh je zaščititi evropske volitve pred posegi, ki prihajajo iz digitalnega prostora. Evropska komisarka Henna Virkunnen je pojasnila, da nova pobuda dopolnjuje pravila, ki jih prinašata Zakon o digitalnih storitvah in zakonodaja o umetni inteligenci.
Jedro novega pristopa bo Evropski center za demokratično odpornost, ki bo spremljal grožnje, usklajeval odzive in vzpostavil sistem za hitrejšo izmenjavo informacij med državami članicami. Center bo nudil tudi podporo pri razvijanju mehanizmov za prepoznavanje in preprečevanje digitalnih manipulacij.
Napovedana je tudi evropska mreža preverjevalcev dejstev, ki bo delovala v vseh uradnih jezikih EU. Poleg tega bodo pripravljena priporočila o odgovorni rabi umetne inteligence v volilnih kampanjah ter platforma, kjer bodo združenja in ustvarjalci spletnih vsebin opozarjali na tveganja deepfakov. Komisija obravnava tudi varnost kandidatov in bo pripravila pregled dobrih praks glede zaščite političnih predstavnikov.
Države članice bodo pri vključitvi v nove mehanizme delovale prostovoljno, saj je organizacija volitev v njihovi pristojnosti. Vendar v Bruslju poudarjajo, da že obstajajo drugi instrumenti za zaščito demokratičnih procesov, med katerimi so postopki zaradi kršitev prava EU in mehanizmi za varovanje pravne države. Govornica Komisije Claudia Pinho je dodala, da lahko zakonodaja v skrajnem primeru tudi omeji digitalno platformo, če bi ta predstavljala tveganje za družbo.
Zunanje vmešavanje ni nova težava. Rusija že leta usmerja finančna sredstva v kampanje, ki vplivajo na volitve v sosednjih državah in spodbujajo kandidate, ki so naklonjeni Moskvi. Eden od zadnjih primerov je Moldavija, kjer je vlada opozorila na poskuse nakupovanja glasov in širjenja strašenja. Podobni vplivi so se pojavili tudi ob zadnjih evropskih volitvah, ko so se širile izmišljene povezave med evropskimi voditelji in zgodovinskimi dogodki, ki nimajo nobene osnove.
V zadnjih mesecih se je pojavila še skrb glede vpliva ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Evropske institucije opozarjajo, da algoritmi družbenih omrežij, ki so pod nadzorom Elona Muska, povečujejo doseg sporočil, povezanih z gibanjem MAGA. Bruselj je odprl postopke proti X in Meta zaradi suma kršitve zakonodaje o digitalnih storitvah, ZDA pa v ozadju izvajajo pritisk z grožnjami o uvedbi carin.
Evropska komisija želi s Ščitom demokracije vzpostaviti okolje, v katerem bo vpliv manipulatorjev omejen, evropski volilci pa bolj zaščiteni pred zavajanjem v digitalnem prostoru.
