Mobing v službi pogosto prikrit s tišino in ignoranco
V slovenskih delovnih okoljih se številni zaposleni vsakodnevno srečujejo z različnimi oblikami pritiska, nepravičnega ravnanja in nadlegovanja, ki ga strokovnjaki opredeljujejo kot mobing. Gre za pojav, ki se pogosto skriva za navidezno običajnimi delovnimi napetostmi, v resnici pa prinaša resne posledice za duševno zdravje zaposlenih.
Med najpogostejšimi znaki mobinga strokovnjaki navajajo dodeljevanje nalog, ki so nesmiselne, poniževalne ali popolnoma nepovezane z delovnim mestom. Včasih se zaposlenemu nalog sploh ne dodeli, kar vodi v občutek brezvrednosti in izključenosti. Druga skrajnost je preobremenjevanje z nerealnimi zahtevami, ki povzroča stalni stres, utrujenost in povečuje tveganje za izgorelost.
Mobing se pogosto izraža tudi skozi socialno izključevanje: namerno ignoriranje, izločanje iz komunikacije, širjenje govoric ter celo poseganje v zasebno življenje zaposlenega. Takšna ravnanja imajo pogosto en sam cilj – tiho odpoved, ko delodajalec s sistematičnimi pritiski doseže, da zaposleni sam zapusti delovno mesto in se tako izogne stroškom redne odpovedi.
Slovenska zakonodaja mobing obravnava kot nezakonito obliko nadlegovanja, saj gre za vztrajno sovražno vedenje, ki lahko resno ogrozi psihično zdravje posameznika. Žrtvam strokovnjaki svetujejo, naj vse incidente natančno dokumentirajo – od pisnih beležk do shranjevanja elektronskih sporočil – ter poiščejo pričevanja sodelavcev. Takšni dokazi so pogosto ključni v pravnih postopkih.
Pravna sredstva zaposlenim omogočajo zakonito prekinitev delovnega razmerja z uveljavljanjem odpravnine in pravice do nadomestila za brezposelnost, možno pa je vložiti tudi prijavo pri inšpektoratu za delo ali tožbo zaradi nadlegovanja. Strokovnjaki zato pozivajo k večji ozaveščenosti in aktivnemu iskanju pomoči, saj prepoznavanje znakov in pravočasno ukrepanje omogočata učinkovitejšo zaščito pravic in zdravja zaposlenih.
